Pomen sodelovanja različnih strok pri izvajanju oskrbe na domu starejšim

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je kot dopolnitev osnovni dejavnosti v septembru 2018 začel izvajati projekt »Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu« (projekt CrossCare). V okviru projekta smo nudili brezplačne storitve, kot so fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega in dietetika.

Ves čas obstoja Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana se srečujemo z omejitvami, ki jih s seboj prinaša togi pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki pomoč na domu opredeljujejo kot pomoč pri osebni higieni, osnovno gospodinjsko pomoč in pomoč pri stikih. Pravilnik je bil pisan v drugačnih časih, v katerih sta bila življenje starejših in njihova oskrba očitno manjšega pomena za družbo, saj so skrb za svoje ostarele in bolne člane prevzemale ženske v družini, ki so bile upokojene v sredini svojih petdesetih let in so za ostarele družinske člane lahko skrbele, ker jim je to omogočal čas, pridobljen z zgodnjo upokojitvijo in vlogo ženske v družbi. Pravilnik ni predvideval takšnih demografskih sprememb, s katerimi se srečujemo danes, kot tudi ne, da se bo starostna upokojitev dvignila na starost 65 in več let. V času njegovega nastajanja prav tako ni mogel predvidevati, da se bo rast kroničnih bolezni zaradi zastrupljanja okolja, neprimerne prehrane in nezdravega načina življenja povečala do te mere, da skoraj ni več starostnika, ki ne bi jemal vsaj tablet za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, holesterola ali sladkorne bolezni.

Zaradi vseh teh vzrokov pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev že davno več ne zadostuje za povečane potrebe demografsko starega prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi se nam z vsako politično razprtijo odmika v prihodnost. V pisarno velikokrat dobivamo obupane klice starostnikov in njihovih svojcev z željami o obsegu pomoči, ki je zaradi kadrovske stiske ne zmoremo nuditi. Svojci so zaradi podaljševanja starosti upokojitve večinoma še zaposleni, zato za nego in varstvo svojih ostarelih svojcev ne zmorejo poskrbeti v zadostni meri. Najhuje izstopa skrb za dementne ostarele, ki bi potrebovali večurno varstvo. Njihovi svojci se pogosto na nas obračajo z željami po storitvah, ki jih kot socialnovarstvena storitev pomoč na domu ne pokriva: povijanje nog, apliciranje inzulina, menjave katetrov, stome, kanile ter potrebe po obravnavah delovne terapije in fizioterapije. Do določene meje je te potrebe pokril naš drugi projekt te vrste; projekt CrossCare z možnostjo brezplačnega koriščenja paketa obravnav fizioterapevta in delovnega terapevta na domu uporabnika.

Projekt je za čas delovanja omogočil integrirano socialno in zdravstveno oskrbo na domu ter bi lahko služil kot model celostne obravnave starega človeka na njegovem domu. S projektom odpiramo pot novim idejam in pogledom v prakso umeščenega celostnega pristopa oskrbe starega človeka, ki poleg socialne oskrbe potrebuje tudi zdravstvene storitve. Deluje preventivno, saj s storitvami delovne terapije, fizioterapije, ohranjanja človekove sposobnosti poskrbeti za svoje življenjske potrebe omogoča podaljševanje kakovosti življenja pozno v starost. S tem podaljšuje sposobnost človeka, da lahko do pozne starosti skrbi sam zase ter ne obremenjuje svojcev in državne blagajne.

Redno sva sodelovali z diplomirano medicinsko sestro Majo Kržišnik in delovno terapevtko Petro Boh. Sodelovanje se je izkazalo za odlično, saj smo s tem dvignili raven kakovosti socialne oskrbe. Vsaka posebej z različnimi znanji socialnega dela, delovne terapije in zdravstvene nege smo lahko uporabnika obravnavale bolj celostno. Vsem sodelujočim se je dvignil in spremenil pogled na potrebe človeka, saj smo si strokovnjaki izmenjavali mnenja in stališča, s tem »brusili« svoja znanja ter se učili sprejemanja in vključevanja več pogledov na potrebe starega človeka. Kot vodja enote in koordinatorica socialne oskrbe imava pred očmi tako uporabnika kot socialno oskrbovalko, ki neposredno izvaja storitve in se na terenu srečuje z vsemi mogočimi delovnimi pogoji, situacijami, stiskami starejših. Poskrbeti morava, da so potrebe uporabnika zadovoljene, da se v najvišji meri upošteva kodeks etičnih načel, da je oskrba izvedena v skladu z individualnim načrtom uporabnika in da so urniki socialnih oskrbovalk optimalno narejeni. Ves čas smo med dvema svetovoma, na eni strani uporabnika in njegovih pričakovanj ter na drugi pričakovanj socialnih oskrbovalk, ki morajo prav tako imeti zagotovljene vsaj osnovne delovne pogoje, upoštevajoč pravice, ki jih imajo po zakonu o delovnih razmerjih in varstva pri delu. Starejši na domu, ki koristijo storitve oskrbe na domu, živijo v zelo različnih življenjskih pogojih. Na terenu oskrbovalke in socialne delavke vidimo ves možni razpon življenjskih bivanj človeka, od revščine, osamljenosti, nefunkcionalnih družinskih odnosov do zelo dobrih stanovanjskih pogojev in ljubečih družinskih odnosov. Vsak novi uporabnik pripelje v našo sredino novo izkušnjo kot tudi dinamiko med oskrbovalcem, uporabnikom in njihovimi svojci. Naloga vodje in koordinatorja je, da ta odnos po potrebi dopolnjuje, usklajuje, spodbuja. Le tako se lahko razvije v pravo smer, kjer lahko vsi vpleteni delamo in sobivamo v dobro vseh. Včasih se znajdemo v situaciji, ko moramo biti odločni in pravični do vseh vpletenih, a vendarle dovolj trdni, da, vključujoč vse vidike vsakega vpletenega, zagotavljamo rešitev, ki bo v korist vsem.

Primer dobre prakse

Gospa S. M. je naša dolgoletna uporabnica. Na sestankih enote je bilo s strani oskrbovalk večkrat izpostavljeno, da nega postaja zelo težka in rizična v smislu varnega izvajanja oskrbe za gospo kot tudi naše oskrbovalke. Gospa postaja čedalje težje pokretna, povezava možgani-noge pa vedno slabša, v smislu izgubljanja sposobnosti pošiljanja ustreznih signalov možganov za koordinacijo nog. Zaradi neprimernega invalidskega vozička, nizke postelje in navadnega kuhinjskega stola, kjer je gospa po navadi sedela, je bila izvedba oskrbe težja, nevarnost padca gospe pa velika. Tudi s stališča varnosti pri delu je bila izvedba oskrbe neprimerna za naše oskrbovalke, saj so potrebovale veliko moči in naprezanja, da so gospo obvarovale pred padcem. Gospa se zelo trudi, da ne bi izgubila preostale sposobnosti hoje, zato o ureditvi zvišanja postelje in novem invalidskem vozičku ni hotela nič slišati. S hčerko gospe S. M. sva bili večkrat v stiku, da bi se dogovorili za ustrezne ukrepe, ki bi našim oskrbovalkam omogočali varno izvedbo oskrbe, gospe pa varnost in vzdrževanje ter ohranjanje njenih preostalih gibalnih sposobnosti. Do dogovora o potrebnih ukrepih zaradi zavračanja gospe S. M. ni prišlo. Za pomoč pri strokovni oceni potrebnih ukrepov o varnem izvajanju oskrbe in primernih tehničnih pripomočkih sem se nato obrnila na našo delovno terapevtko Petro Boh. Gospo S. M. je že poznala, saj je v okviru projekta CrossCare že koristila paket obravnav delovne terapije. Skupaj s Petro Boh in socialno oskrbovalko T. G. smo opravile drugi obisk na domu z namenom ureditve delovnih pogojev. Ugotovile smo, da je obstoječi invalidski voziček, ki ga je gospa imela, zaradi velikosti neprimeren za stanovanje, saj ni šel skozi ozka vrata kopalnice. Ker gospa stežka lahko še vstane iz postelje, je delovna terapevtka Petra Boh oskrbovalki pokazala, kako ji lahko varno pomaga, da gospa vstane. Predlagali smo, da se invalidski voziček zamenja z rolatorjem, ki ima naslonjalni pas za hrbtišče. Preskusili smo manever in ugotovili, da lahko gospo s postelje premaknemo na rolator ter jo zadenjsko odpeljemo do kopalnice, kjer se lahko sama prestavi na stranišče ali pod tuš. Oskrbovalka nato po končani negi v kopalnici gospo na rolatorju prepelje do kuhinje, kjer gospa vstane in sama naredi nekaj korakov ter se presede na ožji invalidski voziček. Ta bo prilagojen tako, da jo bo pri sedenju podpiral in ji omogočal varnost, da ne bo padla z vozička. V zadovoljstvo vseh vpletenih smo rešile težavo s primernimi tehničnimi pripomočki in nasveti delovne terapevtke Petre Boh. S hčerko smo se dogovorile, da se oskrba lahko izvaja na tak način; v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja gospe S. M. pa se bomo ponovno dogovarjali o primernih rešitvah.

Zaključek