Skip to main content
Članki

Organizirano prostovoljstvo kot del integrirane oskrbe starejših ljudi v domačem okolju

Amir Crnojević
13. september 2023

Povzetek

Tudi v Sloveniji se srečujemo z demografskimi spremembami. Nanje nismo pripravljeni, saj še vedno nimamo ustrezno urejene dolgotrajne oskrbe starejših, ki vključuje potrebe teh ljudi po celostni individualizirani obravnavi in integriranih storitvah oskrbe na domu s povezovanjem storitev socialnega in zdravstvenega varstva. V okviru socialnega varstva številni javni zavodi v Sloveniji izvajajo tudi druge dejavnosti, s katerimi omogočajo aktivno in kakovostno staranje. Ena od teh je organizirano prostovoljstvo, ki je pomembno področje pri premagovanju osamljenosti in zagotavljanju socialne vključenosti starejših ljudi. Storitve integrirane oskrbe z individualiziranim pristopom so v prihodnosti nujne, če želimo zagotoviti kakovostno življenje starejših, ki potrebujejo pomoč in podporo in želijo jesen življenja preživeti v domačem okolju.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, integrirana oskrba, oskrba v skupnosti, organizirano prostovoljstvo, skupnostno socialno delo.

Uvod

Demografske spremembe bodo predrugačile družbo, pri čemer nobena generacija ni izvzeta iz sprememb, ki jih prinašajo pričujoči demografski trendi. Kakovostno staranje temelji zlasti na ideji aktivnega staranja, zato bo treba v prihodnosti nadgraditi sistem socialnega varstva.

V Sloveniji potekajo na različnih ravneh prizadevanja za zagotavljanje kakovostnejših socialnovarstvenih storitev. Okrepilo se je tudi razumevanje pomena individualiziranega pristopa v socialnem varstvu (Škerjanc, 2010).

Poleg individualiziranega pristopa je treba razvijati storitve integrirane oskrbe. Pojem integrirane oskrbe1 še ni sprejet v naših strokovnih krogih in je verjetno tudi napačno razumljen. Integrirana oskrbajedobrakoordinacija,povezovanjeinkomunikacijaznotraj služb in navzven med izvajalci, uporabnikom ali neformalnim izvajalcem oskrbe. Vpliva na večje zadovoljstvo posameznika in izvajalcev, izboljša kakovost storitev ter je stroškovno tudi učinkovitejša. Zmanjšuje neučinkovitost služb in posameznika znotraj sistema. Integrirana oskrba je celostna obravnava, ki izhaja izključno iz potreb posameznika z dolgotrajnimi stanji in mnogovrstnimi vzporednimi problemi (Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege, b.d.).

Starejši ljudje želijo ostati čim dlje doma, vendar ob predpostavki, da so aktivni in polnopravni člani družbe. Poleg pomoči pri temeljnih in podpornih dnevnih opravilih zato ne smemo pozabiti na še eno pomembno področje – socialno vključevanje: spodbujanje in omogočanje stikov z drugimi, spodbujanje k aktivnostim ter vključevanje v družbo. Prostovoljstvo je zagotovo ena od možnih oblik socialnega vključevanja.

Prostovoljstvo je osnovna sodobna oblika osebne solidarnosti v socialnem delovanju (Ramovš, 2001). Je vrednota in temeljna človeška dejavnost, ki se razvija, nadgrajuje in s tem neposredno vpliva na spremembe v okolju, v katerem poteka. Spremlja nas že od prvih začetkov civilizacije, vendar zaradi vse večje globalizacije in družbene ureditve nasploh na to preprosto pozabljamo. Prostovoljstvo širi strpnost in solidarnost ter ob tem oblikuje posameznega človeka v duhu resnične enakopravnosti, svobode in humanistične morale, pravičnosti in solidarnosti, ker le nesebična pomoč sočloveku pokaže, kakšni smo v resnici ljudje. Medtem ko se nekateri preprosto ukvarjajo z optimizacijo upravljanja prostovoljskega dela, se drugi zanimajo za širšo družbeno in politično vlogo razvijanja in spodbujanja prostovoljstva (Crnojević, 2018).

V nadaljevanju želim predstaviti primer dobre prakse celostnega pristopa pri delu z uporabniki, tako v okviru javne službe kot dodatnih dejavnosti in storitev v okviru projektov.

Organizirano prostovoljstvo, medgeneracijsko in projektno sodelovanje

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (v nadaljevanju besedila: ZOD Ljubljana) je največji izvajalec socialne oskrbe na domu v Sloveniji. Smo razvojno naravnani in pri svojem delu vseskozi iščemo nove odgovore na potrebe ljudi v skupnosti. Glavna izziva, s katerima se srečujemo, sta osamljenost starejših ljudi in pomanjkanje nekaterih zdravstvenih storitev, ki se izvajajo na njihovih domovih.

Kot odgovor na to smo leta 2014 uvedli program organiziranega prostovoljstva in nekoliko pozneje še program medgeneracijskega sodelovanja. Prostovoljci v okviru programa organiziranega prostovoljstva delujejo na štirih področjih: družabništvo z uporabniki, promocija prostovoljskega dela v skupnosti, organizacija in vodenje različnih aktivnosti ter sodelovanje v projektih. Največ potreb zaznavamo na področju družabništva, zato tu sodeluje večina prostovoljcev. Prostovoljci v skladu z dogovorom enkrat do dvakrat tedensko obiščejo uporabnika na njegovem domu. Srečanja trajajo do dve uri, v tem času pa se lahko odpravijo na skupni sprehod, berejo knjige, igrajo družabne igre, izmenjujejo znanje in izkušnje ali le klepetajo o vsakdanjih temah, obujajo spomine in podobno.

Posebno pozornost namenjamo razvijanju prostovoljskega dela z ljudmi z demenco. Sorodnike oskrba človeka z demenco obremeni tako fizično kot psihično. Znajdejo se v nepoznani situaciji, ob vsem tem pa doživljajo veliko stisk, ki jih težko rešujejo sami. Naloga strokovnih delavcev je, da sorodnike krepimo, podpremo in opremimo z znanjem o demenci, prostovoljec pa s svojim prihodom v družino prinese svežino; postane pomemben del družine človeka z demenco, saj njegov obisk ne vpliva zgolj na človeka z demenco, temveč razbremenilno deluje tudi na sorodnika, ki lahko tisti čas, ko je prostovoljec na obisku, nameni sebi in svojim potrebam.

Programu organiziranega prostovoljstva se je od leta 2014 do konca 2019 pridružilo več kot 200 prostovoljcev, ki so opravili več kot 20.000 prostovoljskih ur, v okviru katerih so več kot 3.500-krat obiskali več kot 400 uporabnikov (Batič, 2020). Trenutno je aktivnih 67 prostovoljcev.

Uporabnike in njihove sorodnike poleg družabništva spodbujamo tudi k vključevanju v številne aktivnosti, ki jih organiziramo v okviru programa medgeneracijskega sodelovanja. Vsak teden namreč na zavodu potekata učenje tujega jezika Ruščina za starejše in medgeneracijska kreativna delavnica Punčka iz cunj. Enkrat mesečno organiziramo delavnice za krepitev spomina.

Že peto leto na zavodu poteka Skupina za samopomoč za svojce oseb z demenco, kjer v varnem okolju in ob podpori voditeljice skupine enkrat mesečno izmenjujejo mnenja, delijo izkušnje in pridobivajo nova znanja o demenci. Sočasno poteka delavnica Biblioterapija z osebami z demenco.

V letu 2020 smo ustanovili novo skupino starejših za samopomoč, ki poteka po metodi Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. Poimenovali smo jo Nežka. Cilj Skupine za samopomoč Nežka je gradnja pozitivne komunikacijske in izkustvene izkušnje pri starejših ljudeh, nekakšne vzporedne družine, ki zna poslušati in slišati. Delo v skupini temelji na samopomoči. V okviru skupine tako poteka proces zadovoljevanja nematerialnih potreb po temeljnem medčloveškem odnosu, doživljanju smisla starosti in povezanosti vseh treh generacij.

V okviru predstavljenih programov sodelujemo z ljubljanskimi vrtci, šolami, fakultetami, številnimi nevladnimi organizacijami in strokovnimi združenji. Otroci iz vrtca enkrat letno, navadno na dan žena, na domu obiščejo nekaj uporabnic, ki svojega doma ne morejo zapustiti. Zapojejo jim kakšno pesem in z ročno izdelanimi darili polepšajo dan, ki je za mnoge osamljene ljudi predolg. Srednja frizerska šola Ljubljana vsako leto v decembru gosti medgeneracijsko srečanje z dijaki in našimi uporabniki. Dijaki pripravijo krajši kulturni program, nato pa vse goste sfrizirajo. Enkrat letno organiziramo tudi Dan odprtih vrat in Letno srečanje uporabnikov. Slednji je za mnoge uporabnike edini kulturni dogodek, ki se ga udeležijo, saj v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom poskrbimo, da uporabnike pripeljejo od doma na prizorišče in potem odpeljejo nazaj. Zagotovimo jim tudi spremstvo s strani naših socialnih oskrbovalk in prostovoljcev.

Na številne potrebe ljudi v skupnosti odgovarjamo s projekti. Med letoma 2017 in 2018 smo v sodelovanju s Spominčico – Slovensko združenje za pomoč pri demenci izvedli in zaključili projekt Za demenci prijazno skupnost. V okviru tega smo po Sloveniji izvedli strokovna predavanja in usposabljanje za strokovne delavce, strokovne sodelavce, prostovoljce, neformalne oskrbovalce ter drugo zainteresirano javnost. Na zavodu smo odprli Demenci prijazno točko. Z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani smo izvedli projekt Sobivanje z demenco. Študenti delovne terapije so z uporabniki izvajali storitve delovne terapije in svetovanje o prilagoditvah domačega okolja.

Zasnovali smo tudi medgeneracijski projekt Urbano vrtičkanje z babico in dedkom, ki temelji na spodbujanju socialnega vključevanja, vseživljenjskega učenja in koristnega preživljanja prostega časa v skupnosti. Urbano vrtičkarstvo ni ostanek ruralnega v urbanem okolju, temveč značilna mestna dejavnost, ki se razvija zaradi potreb meščank in meščanov, tako mladih kot starih. Vrtičkarstvo ima več funkcij: socialno, ekonomsko, psihološko, ekološko, zdravstveno, izobraževalno, vzgojno in rekreacijsko. A nemalo meščank in meščanov nima možnosti obdelovanja svojega vrtička, saj samo želja največkrat ni dovolj. Potrebna sta tudi čas in znanje, ne nazadnje tudi izkušnje. Kot odgovor na to smo v ZOD Ljubljana razvili omenjeni medgeneracijski projekt, ki od leta 2017 poteka v večji ljubljanski soseski. Temelj projekta so prostovoljci, pri čemer vsakdo lahko soustvarja potek projekta, ki je zasnovan dolgoročno in večfazno.

Projektni partner je Mestna zveza upokojencev Ljubljana s programom Dnevni centri aktivnosti za starejše, v skupnostne akcije pa vključujemo otroke, dijake, študente in mlade družine.

Vpliv projekta CrossCare na programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja

ZOD Ljubljana je v okviru projekta CrossCare zaposlil šest strokovnih delavcev različnih profilov; dva delovna terapevta, dva fizioterapevta, diplomirano medicinsko sestro in socialno delavko, ki je koordinirala projekt. Strokovni delavci projekta CrossCare so spoznali tudi druge dejavnosti zavoda in bili aktivno vpeti tudi v druga področja njegovega delovanja. Med drugim so se aktivno vključevali v programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja.

V okviru omenjenih programov zavod aktivno sodeluje na številnih dogodkih ali jih organizira.

Z delovno terapevtko smo v februarju 2019 uvedli nov mesečni dogodek, ki poteka v okviru skupine za samopomoč za svojce oseb z demenco, tj. Biblioterapija z osebami z demenco. Dogodek je namenjen ljudem z demenco, v okviru tega pa poteka enourna delavnica z različnimi aktivnostmi; največkrat preberemo zgodbo in se nato skušamo navezati na prebrano ter povezati temo z njihovimi življenji.

Vsako leto za zainteresirano javnost v maju organiziramo Dan odprtih vrat. V okviru celodnevnega dogodka smo s strokovnimi delavci projekta pripravili predavanja in številne delavnice. Delovna terapevtka se je vključila tudi pri pripravi izobraževanj za prostovoljce; tako je v marcu 2020 izvedla predavanje in delavnico z naslovom Kako do večje samostojnosti v domačem okolju.

Od maja do oktobra se zavod vključuje v različne dogodke, ki potekajo na območju Mestne občine Ljubljana. Na dogodkih promoviramo dejavnosti zavoda, strokovni delavci pa smo zainteresirani javnosti na voljo tudi za vsa vprašanja z našega strokovnega področja. Tudi tu smo vključevali strokovne delavce projekta, ki so se vabilu vedno odzvali. Na ta način smo lahko sestavili ekipo strokovnjakov – multidisciplinarni tim, ki je bil sestavljen iz strokovnega delavca zavoda, strokovnega delavca projekta in prostovoljca. Ljudje so tako res dobili celostne informacije o vseh storitvah, ki jih izvajamo v zavodu. Slednji je aktivni in dolgoletni partner Festivala za tretje življenjsko obdobje. Poleg promocije zavoda na festivalu, ki je med drugim največji dogodek za starejše v Evropi, se strokovni delavci vključujemo tudi v izvajanje delavnic in predavanj za obiskovalce. Tako smo k sodelovanju povabili tudi strokovne delavce projekta ter izvedli številna predavanja in delavnice, denimo Prikaz izvajanja storitve socialne oskrbe na domu – izvedba oskrbe in osebne nege, Meritve vitalnih funkcij, Gibalne aktivnosti za starejše, Kognitivni trening za vse generacije in podobno.

Razvijamo tudi manjše, enkratne projekte. Tako smo, denimo, s socialno delavko na projektu v oktobru 2018 razvili manjši projekt Obdarovanje starih osamljenih ljudi. Številni osamljeni uporabniki so tako v decembru 2018 dobili darilo manjše vrednosti; uporabne izdelke so donirala različna podjetja. Zavod je tudi pridruženi partner v nekaterih nacionalnih projektih, denimo projekt Teden vseživljenjskega učenja, ki ga vodi Andragoški center Republike Slovenije, v okviru katerega smo v letu 2019 s strokovnimi delavci projekta CrossCare organizirali in izvedli več delavnic: Prilagoditve potrebam starejših in predstavitev medicinsko tehničnih pripomočkov, Zdrav življenjski slog – zdrava prehrana ter Pravilno premeščanje in nameščanje nepokretnega svojca. Organizirali smo tudi okroglo mizo Potrebe starejših ljudi na domu – povezovanje storitev socialnega in zdravstvenega varstva, ki je potekala v juniju 2019 na Fakulteti za socialno delo, v sklopu katere sta sodelovali tudi socialna delavka in delovna terapevtka.

Vpliv projekta CrossCare je programoma organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja doprinesel nova strokovna znanja in spoznanja, zaradi katerih je bila raven izvajanja storitev bistveno višja kot sicer. Ker je bil projekt CrossCare mednarodni, je vplival tudi na prepoznavnost zavoda (in dejavnosti, ki jih izvajamo) širše, tj. zunaj meja Mestne občine Ljubljana. Dodano vrednost vidimo tudi pri vključevanju prostovoljcev po zaključeni obravnavi strokovnih delavcev projekta, zlasti smo veliko predlogov prejeli s strani delovnih terapevtov. Strokovni delavci projekta so bili tudi izjemni promotorji dogodkov in so pripomogli k vključevanju uporabnikov v dogodke, ki jih zavod organizira vsak mesec.

Sklep

Socialna in zdravstvena politika Evropske unije vse bolj poudarjata potrebo po ustrezni reformi sistemov dolgotrajne oskrbe ranljivih družbenih skupin, zlasti starejših ljudi, kot tudi po prehodu iz institucionalne v oskrbo v skupnosti. V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2020 so osnovna načela za izvajanje socialnega varstva v Republiki Sloveniji zagotavljanje človekovega dostojanstva in socialne pravičnosti, spodbujanje prostovoljstva in solidarnosti, krepitev moči posameznikov in skupin z namenom preprečevanja in blaženja socialnih stisk, spodbujanje medgeneracijske povezanosti, proste izbire in individualizirane obravnave. Menimo, da ima organizirano prostovoljstvo glede na mednarodne in nacionalne strateške dokumente, strokovne smernice in izkušnje ZOD Ljubljana velik potencial kot tudi izjemen pomen za razvoj in prihodnost socialnega varstva in družbenega življenja, saj prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, socialnemu in drugemu napredku družbe, razvijanju vrednot solidarnosti, ne nazadnje tudi k bolj povezani, humani, stabilnejši in uspešnejši družbi oz. družbeni blaginji nasploh. Na področju socialnega varstva je organizirano prostovoljstvo že danes dopolnitev in obogatitev javnih programov. Če temu dodamo še storitve socialne oskrbe, delovne terapije, fizioterapije in zdravstveno nego, kot kažejo izkušnje ZOD Ljubljana, imamo tu že izdelan in preverjen model integrirane oskrbe starejših ljudi. Mali (2013) je v svoji monografiji o dolgotrajni oskrbi zapisala, da lahko načrtujemo še tako dober sistem dolgotrajne oskrbe, sprejemamo dokumente, razvijamo nove oblike pomoči, pomembno je prepoznati, da je osrednje vodilo dolgotrajne oskrbe pomoč človeku, ker je človek in ker je ohranjanje njegovega dostojanstva pomembno za človeško skupnost, za obstoj človeštva.

Leave a Reply

Close Menu